top of page
2Q4A3458.jpg

PARODONTOLOGIJA

PARODONTOLOGIJA SE UKVARJA Z ZDRAVLJENJEM OBZOBNIH TKIV.

PARADONTALNA BOLEZEN JE POLEG KARIESA GLAVNI VZROK IZGUBE ZOB. NJEN VPLIV NI OMEJEN LE NA USTA, AMPAK VPLIVA NA ZDRAVJE CELOTNEGA ORGANIZMA.

Za lep nasmeh so poleg zdravnih zobnih tkiv pomembna tudi obzobna tkiva. Med slednje štejemo tkiva, ki obdajajo in podpirajo zob: dlesen, kost, pozobnica itd.

Bolezni obzobnih tkiv pomembno vplivajo na kvaliteto zob. V napredovalih stadijih povzročijo tudi celo izpad zob. 

Najpogostejša je paradontalna bolezen. Gre za kronično vnetno bolezen, kar pomeni, da poteka dolgo in neopazno ter počasi povzroča škodo v našem telesu. Bistveno vlogo pri nastanku parodontalne bolezni imajo bakterije v zobnih oblogah. Te s svojimi izločki povzročijo vnetje, ki vodi v počasno – kronično propadanje obzobnih tkiv. Z raztapljanjem podporne kosti pride do nastanka obzobnih žepov, ki jih ni mogoče čistiti z zobno ščetko. Vse to vodi do propada kostnine in izpada zob. 

Znaki zgodnje paradontalne bolezni so lahko komaj opazni. Običajno jih odkrije zobozdravnik med natančnim pregledom ustne votline. Za ugotavljanje paradontalne bolezni uporabljamo inštrument, imenovan paradontalna sonda, na katerem je označena milimetrska skala. Ta inštrument nam omogoča, da izmerimo globino obzobnih žepov. Pri zdravi dlesni globina sondiranja ne presega 3 mm, dlesen ob sondiranju ne krvavi. 

Paradontalno bolezen zdravimo z odstranjevanjem kamna, luščenjem in glajenjem korenin. Po postopku čez tri mesece naredimo kontrolo, kjer ponovno izmerimo globine žepov. Dobljene meritve primerjamo z začetnim stanjem. Po potrebi postopke ponovimo. Pogoj za uspešnost postopkov je redna in kvalitetna zobna higiena.

2Q4A3385_edited.png
2Q4A3385_edited.png

PARADONTALNA BOLEZEN

SIMPTOMI IN ZNAKI

KRVAVENJE DLESNI

OTEKLA DLESEN

UMIKANJE DLESNI

MAJAVOST ZOB

PREMIK ZOB

IZPAD ZOB

ZADAH

ZOBNE OBLOGE

TERMIN