Kaj lahko storim, da bodo moji zobje zdravi?

Zdravje zob se začne že z našimi prehranskimi navadami. Zobna gniloba nastane kot posledica delovanja patogenih bakterij, ki v naših ustih razgrajujejo ostanke hrane, predvsem sladkorja, pri čemer nastajajo kisline, ki uničujejo zobno sklenino. Zato je za zdravje zob bolj kot sama količina sladkorja pomembno to, da sladkor uživamo čim manj pogosto. V praksi to pomeni, da je bolje, da pojemo tri piškote takoj po kosilu, kot da počakamo eno uro preden pojemo najprej prvi piškot, čez nekaj časa drugi piškot, čez dve uri pa še tretjega. Problematična so tudi živila, ki se lepijo na zobe, npr. bonboni, karamela, datlji in ostalo suho sadje, zato je takrat, ko jih uživamo, natančno čiščenje zob še pomembnejše. Za zdravje zob se torej osredotočite na čim manj predelana živila, brez dodanih sladkorjev, ko pa jih jeste, jih poskušajte vključiti v obrok in ne kot vmesno malico med obroki. Jejte čim več svežega sadja in hrustljave zelenjave, kot so jabolka, surovo korenje ali kumare. To pomaga pri strganju ostankov hrane z zobne površine, ter s tem manjše zastanjanje plaka. Priporočljivo je uživanje mlečnih izdelkov, saj vsebujejo kalcij in fosfate, ki pripomorejo k močni in zdravi zobni sklenini. Za žejo je najbolje piti vodo ali pa nesladkan čaj. To je priporočljivo še posebej po obrokih, saj nam pomaga odplakniti ostanke hrane z zob. Poskušajte se v največji možni meri izogibati sokovom ter ostalim sladkim pijačam, še posebej gaziranim, saj te poleg sladkorja vsebujejo tudi kisline, ki še dodatno pospešijo razgradnjo zobne sklenine in nastanek kariesa. 

Ključno za ohranjanje zdravih zob in ustne votline je ustrezna ustna higiena. Ko jemo, na površinah naših zob zastajajo ostanki hrane, ki jih moramo v izogib nastanka zobne gnilobe temeljito očistiti. Pri tem se moramo osredotočiti predvsem na pravilno tehniko ščetkanja zob z ustreznimi pripomočki, ki traja vsaj 2 minuti, dvakrat dnevno. 

Pomembno je tudi, kdaj si poščetkamo zobe. Zaradi kislin, ki ob razgradnje hrane nastajajo v naših ustih, so zobje takoj po obroku nekoliko bolj ranljivi. Kisline s ščetkanjem lahko utremo v zobno sklenino, to pa povzroča njeno erozijo. Zato je bolje, da s ščetkanjem počakamo vsaj 30 minut po obroku. V tem času se okolje nevtralizira, ph naraste in obstaja manjša nevarnost za poškodbo zob. Prav tako je priporočljivo, da vsaj 30 min po ščetkanju ne zaužijemo hrane ali pijače. 

Kljub temeljitem čiščenju zob, pa v na naših zobeh pogosto ostane ostane nekaj ostankov hrane. Temu rečemo zobni plak. Vidimo ga kot belo-rumeno odstranljivo mehko zobno oblogo, sestavljeno iz ostankov hrane, bakterij in sline. Če plak nekaj časa ostane neočiščen, se vanj odlagajo minerali iz sline in ta zatrdi. Nastane zobni kamen. Tega prepoznamo kot trdo oblogo, lahko bele, sive, rumene ali rjavkaste barve, ki je sami ne moramo odstraniti. Zobni kamen povzroča zadah ter zabarvanje zob. Ker je hrapav, se nanj prilepi več plaka, kar otežuje čiščenje, zato obstaja večje tveganje za nastanek kariesa. Povzroča pa tudi vnetje dlesni ali gingivitis, ki sčasoma lahko vodi v nastanek vnetja kosti ter ostalih obzobnih tkiv in parodontoze, to pa v izpadanje zob. Zato je zelo pomembno, da vsaj 1x letno pri zobozdravniku opravite profesionalno čiščenje zobnega kamna, kjer z nežno ultrazvočno konico odstranimo zobni kamen in poleg zdravja svojih zob podprete tudi zdravje obzobnih tkiv.